Skip to content Skip to footer

Klemen Mihelič

Klemen Mihelič

Uradni inštruktor UltraMind ESP

Klemen Mihelič

Od leta 2006 vodi sistem UltraMind ESP v Sloveniji in je izvedel že več kot 100 seminarjev. Je podjetnik in ustanovitelj Humanitarne ustanove H.O.P.E. Na seminarjih deli izkušnje z uporabo tehnik v osebnem življenju, poslu, zdravju in športu.

inštruktor od leta
0
izvedenih seminarjev
0 +
let izkušenj
0 +
Moja zgodba

Pot do tehnik Joséja Silve

Tehnike Joséja Silve sem spoznal v najtežjem obdobju življenja, ko sta oče in mama hkrati zbolela za rakom. Iskal sem vse, kar bi jima lahko pomagalo – postal sem mojster reikija, preučil Domančičevo metodo in prebral na metre knjig.

Silva metodo sem spoznal »naključno«. Rezultati so me osupnili. Ko sem naletel na UltraMind, sem vedel, da je to tisto, kar sem iskal. Ed Bernd ml., dolgoletni sodelavec Joséja Silve, mi je pomagal postati inštruktor – danes sva dobra prijatelja.

“
Sistem mi je pomagal do številnih uspehov. Najbolj pa sem mu hvaležen, da zdaj veliko lažje pozitivno gledam na svet.
Klemen Mihelič
Pristop

Znanje iz izkušenj

Klemenovo delo povezuje zdravje, odnose, podjetništvo, šport, delo z mladimi in humanitarnost – v Sloveniji in Afriki. José Silva ml. in Ed Bernd ml. ga uvrščata med najcelovitejše UltraMind inštruktorje, saj znanje predaja iz izkušenj, ne le iz teorije.

Intervju

Pogovor s Klemenom

Vprašanja je pripravila Petra Petravič (Med.Over.Net).

UltraMind ESP sistem Joséja Silve je preprost, človeku razumljiv in prijazen sistem, ki združuje različne mentalne tehnike za doseganje boljših rezultatov na vseh ravneh življenja. V začetku je José Silva želel svojim otrokom pomagati do boljšega uspeha v šoli. V prvih projektih se je ukvarjal s hiperaktivnostjo svojih otrok, ko je skušal povečati trajanje njihove pozornosti in koncentracije. Spraševal se je, ali se lahko sposobnost za učenje in inteligenčni kvocient poveča z urjenjem uma? K temu vprašanju ga je privedla kombinacija pridobljenega znanja o hipnozi, poznavanje elektronike, ter slabe ocene v spričevalih otrok. José je vedel, da možgani proizvajajo električno aktivnost; bral je namreč o poskusih, ki so v začetku stoletja privedli do odkritja alfa ritma. Iz svojega znanja o elektroniki pa je vedel, da je idealni električni krog tisti, ki ima najmanjšo upornost oziroma impedanco, da lahko najbolje izrablja električno energijo. Ali bi tudi možgani delovali bolj učinkovito, če bi se njihova impedanca znižala? Ali se lahko zniža impedanca možganov?

José je začel uporabljati hipnozo za umirjanje misli svojih otrok in prišel do odkritja, ki se je mnogim zdelo paradoksalno. Spoznal je, da so možgani bolj energični, ko so manj aktivni. Pri nižjih frekvencah so sprejemali in shranjevali več podatkov. Bistveno vprašanje je bilo, kako ohraniti um buden pri teh frekvencah, ki so bolj povezane s sanjarjenjem in spanjem kot pa z vsakodnevno aktivnostjo.

Hipnoza je omogočala možganom sprejemanje informacij, kot je José želel, vendar človek v takem stanju ni bil sposoben samostojno razmišljati in razumeti. Ni dovolj, da v svoj spomin shranimo celo goro dejstev; nujna sta tudi povezovanje dejstev in razumevanje. José je kmalu opustil hipnozo in začel eksperimentirati z vajami za urjenje uma, da bi tako umiril možgane in jih hkrati ohranil bolj pozorne kot med hipnozo. Mislil si je, da bo to privedlo do boljšega spomina in hkrati tudi razumevanja, ali z drugimi besedami, do višjega inteligenčnega kvocienta.

Vaje, iz katerih se je kasneje razvil ”Nadzor uma”, so pripravljale možgane na sproščeno koncentracijo in vizualizacijo, ter jim omogočale, da se spustijo na nižje ravni. Ko so možgani dosegli nižjo raven, se je bil človek mnogo bolj sposoben učiti kot v beta stanju. Dokaz so bile ocene otrok, ki so se močno izboljšale v treh letih, ko je José nadgrajeval svoje tehnike. José je tako prišel do prve, zelo pomembne ugotovitve, ki so jo v prihodnosti potrdile tudi druge raziskave. Prvi je dokazal, da se lahko naučimo delovati pri alfa in teta možganskih frekvencah.

Nadalje je spoznal, da sproščeno alfa stanje učinkovito odpravlja posledice stresa, krepi naš imunski sistem in omogoča hitrejše zdravljenje. Postopoma so nastajale nove tehnike, ki so se izkazale uporabne tudi na vseh drugih ravneh življenja. Pri odpravljanju vsakdanjih težav, pri poslovnih odločitvah, pri reševanju medsebojnih odnosov, umetnosti, glasbi, učenju, športu… Se spomnite Roka Petroviča, ki je pred nastopom zaprl oči in vizualiziral potek proge? Takrat so ga nekateri čudno gledali, danes pa že vsi športniki uporabljajo podobne tehnike. Na neki način z uporabo vizualizacije na alfa ravni programiramo svojo podzavest za uspeh.

Sistem uči: kako se povezati z „višjo inteligenco“, da boste prejeli vodenje in pomagali drugim in s tem pridobili tudi sami. Ko je govora o poslu: to ne pomeni, kako se boste rešili svojega šefa in vi prevzeli njegovo mesto, ampak govori o temu, kako mu pomagati in s tem boste pridobili tudi vi. Sistem uči, kako brezpogojno dajati, da boste lahko prejeli.

Ob vašem vprašanju se zamislim in ponovno čutim, kako zelo je človeštvo skrenilo s prave poti. Ne morem razumeti, da se ljudje še vedno sprašujejo, ali bodo tudi sami kaj pridobili, če bodo pomagali drugim, pri tem pa že v naprej s figami v žepih računajo, koliko bodo dali in koliko bodo sami pridobili. Sprašujete me, ali lahko res tako preprosta misel pomaga tudi posamezniku? Da, seveda. To je namreč nekaj, kar ljudi dela humane. Nismo taki kot živali, smo neke vrste bogovi na zemlji. Imamo moč in sposobnost, da svet naredimo boljši in lepši. Nam so bili za razliko od živali zaupani duhovna in čustvena plat ter razumevanje in sočutje.

V Čilu poteka reševalna akcija rudarjev, ki so ujeti 700 metrov pod zemljo. Strokovnjaki z vsega sveta jim dopovedujejo, da lahko preživijo le, če bodo ostali pozitivni in si med seboj kolektivno pomagali. Seveda imajo strokovnjaki prav. Verjetno se vsi strinjamo z njimi, ampak zakaj ne razumemo, da je tudi človeštvo zaprto v podoben rudnik. Težave soljudi so tudi naše težave in le s skupnimi prizadevanji lahko na dolgi rok preživimo. Si morda lahko predstavljate rudarja, ki preračunava, kako se bo v tistih težkih razmerah okoristil na račun kolegov? Seveda ne, ker se bori za skupno in s tem tudi za lastno preživetje. Enako je z nami vsemi, ne smemo misliti le na svoje osebne koristi. Skupaj se moramo boriti za preživetje vseh nas in naših otrok. Do vseh ljudi se moramo obnašati, kot da so naše matere in očetje, naše sestre in bratje. Vsi otroci so naši otroci. To je tisto pravo. To nas dela ljudi. Opravičimo, da smo superiorna bitja na zemlji.

José Silva je rekel: Ko pomagate človeštvu, pomagate tudi sami sebi, saj ste tudi vi del človeštva. S takim pogledom na svet moramo pomagati vsemu stvarstvu in vsem bitjem, da bodo ustvarjalna, uspešna in srečna. Takega pogleda na svet pa ne dosežete zgolj z uporabo leve objektivne možganske polovice z beta ravni. Na tej fizični ravni je videti, da če nekdo nekaj dobi, vi tega ne morete imeti. Z višje alfa ravni pa vidite, da čim več dajete, tem več prejmete. Nismo nagrajeni za jemanje, pač pa za dajanje. To ni nekaj, kar bi lahko razumsko dojeli, pač pa nekaj, kar moramo doživeti. Za komunikacijo z ”Višjo inteligenco” potrebujemo desno, intuitivno možgansko hemisfero.

Pri tem upoštevajmo, da je ”Višja inteligenca” lahko vsakdo, ki ima informacije, ki jih lahko uporabite za reševanje problemov in izboljšanje razmer. Sem spada tudi koncept Boga, oziroma katerikoli koncept višje sile. José Silva je višjo inteligenco, nevidno sredstvo podpore, razumel kot inteligenco, ki vlada vesolju. Jung je na primer to inteligenco imenoval kolektivna podzavest.

V preteklosti smo v fizični dimenziji dosegli velike stvari, pri tem pa smo uporabljali levo možgansko polovico. Osvojili smo zemljo, zrak, morje, in celo vesolje. Sami lahko vidite, kam nas je to pripeljalo. Na neki način imamo vse, po drugi strani nimamo ničesar. Čedalje bolj nesrečni postajamo. Zapiramo se sami vase, kopičimo materialno bogastvo, zase želimo vedno več in več. Otroke starši zaradi prezaposlenosti zanemarjajo, v šoli jih učijo individualnega pristopa, kjer je pomemben le otrokov osebni uspeh. Ne vzpodbujamo jih, da bi kolektivno reševali probleme, da bi si med seboj pomagali in kolektivno reševali probleme. Skupaj bi lahko dosegli veliko več. Materialne razlike že v mladosti delajo prepade med njimi. Raje jih vedno bolj vzpodbujamo v gonjo po materialnih dobrinah, kot pa da bi jih vzgajali v prave ljudi. Potem pa se čudimo, ko otroci brezsrčno strpajo lastne starše v domove za ostarele in se polastijo njihovega premoženja. To ni rešitev, to je poguba, poguba za človeštvo.

Naš naslednji korak v razvoju je začetek uporabe subjektivne dimenzije in desne možganske polovice. Cilj UltraMind seminarjev je, da bi desno možgansko polovico uporabljali na enako učinkovit način kot uporabljamo levo. Naučiti se moramo poglabljanja v alfa raven možganskega valovanja, kjer se aktivira naša intuitivna desna možganska polovica in vi sami sodelujete pri spremembah. Zavestno želite doseči veliko globljo raven zavesti, na neki način spremenite podzavest v notranjo zavest.

José Silva je rekel: Več ljudem ustrežeš, več uslug ponudiš, več težav rešiš – večja je nagrada, ki jo prejmeš. Mnogi to bolj ali manj neuspešno počnejo v obratnem vrstnem redu. Želijo nekaj pridobiti in šele nato bi pomagali drugim. Žal s takšnim pristopom ne boste deležni vodenja in pomoči Višje inteligence. Višja inteligenca vam ne bo pomagala, če ste le sami sebi namen in delujete samo v smislu Jaz-Jaz-Jaz. Prepuščeni boste sami sebi. Če pa gre za Nas, boste deležni pomoči. Pomembno je, da ne boste imeli koristi le vi sami. Višja inteligenca vam bo pomagala, če delate tisto, za kar ste bili sem poslani. In kaj je to? Vsa Silvova opazovanja življenja in vse njegove raziskave kažejo eno samo stvar: Sem smo bili poslani, da izboljšamo razmere na tem planetu. Rešiti probleme, kjer obstajajo in preprečevati probleme, kadarkoli je to mogoče. Probleme lahko preprečimo s tem, da pridobimo več informacij in jih uporabimo, da se bolje odločimo. Ni potrebe, da bi se za izpolnitev svojega poslanstva prikrajšali. Daleč od tega. José Silva je rekel, da nam ni treba zahtevati več, kot potrebujemo, ampak naj ne zahtevamo nič manj, kot potrebujemo za izvedbo svojih načrtov in za izpolnitev poslanstva.

Tehnik se na seminarju praviloma lahko nauči in jih uspešno uporablja vsakdo, ki je starejši od 10 let in se jih želi naučiti. Pri približno desetih letih se namreč naš um razvije dovolj, da smo tehnike sposobni razumeti in se jih naučiti. Pravzaprav se je tehnik veliko lažje naučiti, kot pa jih pojasniti.

Za uspešno uporabo tehnik tudi ne potrebujete posebnega predznanja. Nič ni narobe, če ga imate, saj lahko kasneje združite svoje znanje s tehnikami in pridete do še večjega uspeha. Karkoli za vas deluje, je dobro za vas in je smiselno, da to uporabljate. Če pri tem nimate uspeha, pa se je smiselno vrniti k izhodiščnim tehnikam, ki preverjeno delujejo za vse.

Tehnike Joséja Silve sem spoznal v zelo težkem obdobju svojega življenja, ko sta oče in mama istočasno zbolela za rakom. Želel sem jima pomagati in sem preučeval razne metode zdravljenja. Udeležil sem se mnogih seminarjev in iskal nekaj, kar je bil moj razum sposoben sprejeti in je obetalo vsaj minimalne rezultate. Pod mentorstvom Dennisa Williama Haucka sem postal mojster reikija in spoznal, da zares obstaja nevidna, meni do takrat neznana energija, ki deluje tudi na daljavo. Pri Zdenku Domančiču sem zaključil prvo stopnjo Domančičeve metode in ostal brez besed. Še danes, ko so mi zadeve veliko bolj blizu, sem osupel nad videnim. Spotoma sem prebral na metre knjig o prehrani, zdravljenju, alternativnih in drugih pristopih zdravljenja, vplivu uma na telo … Preučil sem mnogo domačih tečajev, kot na primer Quantum Touch Healing, EFT, Sedona.

Očeta smo žal izgubili. Mama pa je zdrava, in upam si trditi, da so poleg uradne medicine veliko pomagale tudi tako imenovane alternativne oziroma dopolnilne tehnike.

Silva metodo pa sem spoznal »naključno« in se udeležil več seminarjev. Rezultati so me osupnili, kot da sem v upravljanje dobil čarobno paličico. Kot zadnje sem zopet naključno naletel na UltraMind, ki je ponujal tisto, kar sem ves čas iskal. Znanje sem kot posledico razumevanja sistema želel deliti z drugimi. Spoznal sem Eda Bernda ml., ki je dolgoletni sodelavec Joséja Silve, avtor mnogih knjižnih uspešnic in avdio tečajev, ter eden najboljših inštruktorjev Silva metode in UltraMind ESP sistema. Ed mi je pomagal, da sem postal inštruktor UltraMind ESP sistema v Sloveniji. Poleg Eda Bernda, ki je postal moj dober prijatelj in dnevno sodelujeva, sodelujem tudi z Joséjevim prvim sinom Joséjem Silvo ml. in drugimi inštruktorji, ki z veseljem pomagajo s svojimi izkušnjami.

Sistem mi je pomagal do številnih uspehov na različnih področjih. Opažam tudi, da se vedno pogosteje odločam pravilno. Trudim se biti boljši v vseh pogledih. Še vedno pa naredim veliko napak. Včasih tudi zavestno, ampak veliko manj kot v preteklosti. Nihče ne postane super človek, ki bi bil kar na lepem brez napak. Tudi najboljši jih delajo. Vsi smo samo ljudje, imamo dobre in slabe lastnosti in se srečujemo s problemi. To na seminarjih tudi povem, ker ne želim, da bi kdo mislil, da tehnike ne delujejo, ker je meni v posameznem primeru spodletelo. Veliko ljudi si je s pomočjo tehnik popravilo vid, jaz pa še vedno nosim očala. Sistem preverjeno deluje, le jaz nisem imel nikoli dovolj volje ali potrebe, da bi se lotil »popravila« svojega vida. Ljudje tudi zmotno pričakujejo, da se bo težava odpravila čudežno. Za nas je pomembno, da rešimo problem. To pa ne pomeni, da se moram za vsako ceno znebiti očal. Problem sem rešil prav z očali, saj z njimi dobro vidim.

Najbolj pa sem sistemu hvaležen, da zdaj veliko lažje pozitivno gledam na svet in ne verjamem več v dobro in slabo. Na določen način je vse dobro, le mi tega pogosto ne razumemo. Prijatelj Suleiman Jamous, darfurski humanitarni koordinator, mi je nekoč pripovedoval, da je bil dlje časa brez pravega razloga priprt v zaporu. Sudanski vladi ni ustrezalo, da bi bil takšen intelektualec in modrec na prostosti in so ga raje zaprli. Razne organizacije in odvetniki so se trudili in ga poizkušali rešiti iz zapora. Igralka Mia Farrow je hotela zamenjati njegovo mesto v zaporu, ker je vedela, da lahko Suleiman pomaga civilnim žrtvam veliko bolj kot ona. Ob nekem obisku v zaporu se je njegov odvetnik opravičeval, ker jim ga še ni uspelo osvoboditi. Sulejman pa mu je mirno rekel, da je tako moralo biti in je gotovo dobro zanj. Če bi bil na prostosti, bi bil zaradi vojne morda že mrtev. Tako pa je lahko prebral veliko knjig in izpopolnil svoje znanje angleščine, ki ga je kasneje potreboval. Vse je za nekaj dobro in zato se moramo v vsaki situaciji truditi iskati pozitivno izkušnjo. Iz vsega se lahko nekaj naučimo.

Napoleon Hill je že pred več desetletji preučeval 500 najbolj uspešnih ljudi tistega časa z namenom, da bi ugotovil, kaj razlikuje uspešne ljudi od povprečnih. Med njimi so bili tudi Thomas Edison, Alexander Graham Bell, Henry Ford, Elmer Gates, Theodore Roosevelt …, ki so opisovali svoje izkušnje z nevidnimi vodniki oziroma govorili o nekem notranjem glasu, ki jih vodi.

José Silva je šel s svojimi raziskavami še dlje, bil je prvi, ki je z elektroencefalografom (EEG) pogledal v glave ljudi in ugotavljal, kaj razlikuje zelo uspešne ljudi od običajnih (povprečnih). Ugotovil je, da uspešni razmišljajo in sprejemajo odločitve v lastnih središčih, na ravni alfa možganske frekvence. Ljudi je priključil na EEG in jim zastavljal vprašanja. Opazil je, da je velika večina nanje odgovarjala v beta stanju. Okoli 10 odstotkov ljudi pa se je najprej poglobilo v alfa stanje, potem pa so se vrnili v beta stanje z odgovorom. Področje raziskovanja Joséja Silve je bilo seveda še širše. Ugotovil je, da so ljudje, ki so bili uspešni na vseh področjih življenja – ne samo na finančnem, pač pa so bili tudi zdravi, imeli urejene medsebojne odnose, se počutili srečne in zadovoljne – imeli drugačen pristop do življenja. Jasno so čutili svoje poslanstvo in bili so odločeni, da pomagajo človeštvu. Njegov zaključek je bil: Opremili so nas s telesom, ki je primerno za fizično dimenzijo in nas poslali sem z namenom, da opravimo določene naloge. Verjamem, da so prav vsakemu od nas dana vsa potrebna orodja, sposobnosti in urjenje, ki jih potrebujemo za izpolnitev poslanstva, zaradi katerega so nas poslali sem. Ljudje, ki so si sami izbrali cilje in niso uspeli, niso sledili poslanstvu, ki jim je bilo zaupano. Če bi uporabili spretnosti, ki so jim bile dane za izpolnitev njihovega pravega poslanstva, bi jim uspelo. Nekateri pravijo, da so nam bile dane vse možnosti, da uspemo na kateremkoli področju želimo. Moje raziskave pa kažejo drugače – bili smo obdarjeni z vsem potrebnim, da uspemo v poslanstvu, ki nam je bilo zaupano, zaradi katerega smo bili poslani sem.

Seminar vsebuje več vaj poglabljanja. Skozi vaje se tečajniki najprej naučijo tehnike vstopa v alfa raven. Vaje izvajate sede na stolu z zaprtimi očmi, ker je to pogoj za doseganje alfa ravni, in sledite inštruktorjevim navodilom. Sprva je to malce težje, ker se učite biti budni v alfa stanju, ki ga sicer doživljate, ko spite ali sanjarite, ampak že pri drugi vaji se večina poglobi v alfa raven. Kasneje vajam dodajamo nove tehnike, razložimo, za kakšen namen se uporabljajo in navedemo realne primere uporabe. Pri tem so poleg mojih zelo dobrodošle tudi izkušnje tečajnikov, ki se ponovno udeležijo seminarja, saj se uporabe najlažje naučimo iz realnih primerov. Konec koncev je sistem nastal ob reševanju težav ljudi iz realnih situacij v vsakdanjem življenju. Vse skupaj podkrepimo z razlago Joséjevih raziskav in ugotovitev, s katerimi na preprost način razložimo smisel tehnik. Pri tem skozi pogovor in vprašanja omogočimo, da se vsak nauči uporabljati tehnike za področje, na katerem jih želi uporabljati. Veliko pozornosti posvetimo tudi motivaciji, pozitivnemu razmišljanju, kreativnosti, zakonitostim programiranja, povezavi um – telo…

Drugega dne po kosilu pa novo pridobljeno znanje uporabimo na praktičnih primerih. Najprej se preizkusimo v psihometriji, to je zaznavanje informacij iz predmetov, kasneje pa tudi v tako imenovani mentalni projekciji, kjer informacije zaznavamo na daljavo. To je neke vrste potrditev, da tehnike delujejo. Vsak lahko sam z uporabo lastnega uma preizkusi sistem.

Seminarje organiziram zato, da bi se ljudje naučili tehnik in jih uspešno uporabljali. V ta namen vse prilagodimo njihovim željam in potrebam. Ne poslužujemo se tipičnega šolskega pristopa, ampak si dovolimo več svobode. Udeleženci sami priporočijo število in čas odmorov. Med odmori se namreč razvijejo prijetne razprave, ki koristijo tako za lažje razumevanje sistema kot tudi za medsebojno spoznavanje. Udeleženci imajo priložnost, da opišejo svoje izkušnje in se pogovorijo tudi o drugih temah. To deluje nanje pozitivno in se lažje sprostijo. Med odmori si lahko ogledajo tudi zbirko več deset knjig in domačih tečajev na temo Silva metode in UltraMind sistema.

Prijateljstva so se vsekakor stkala, za ljubezni pa (še) ne vem. Po besedah udeležencev presežemo njihova pričakovanja, a moram poudariti, da je za uspeh potrebno naučeno znanje v praksi tudi uporabljati. Ni potrebno vložiti veliko časa, ponavadi je dovolj le nekaj minut dnevno, vendar brez nič ne moremo pričakovati sprememb. Čudežno paličico moramo začeti uporabljati.

Na začetku je José potreboval več mesecev, da so se ljudje naučili tehnik. Leta 1966, ko je začel poučevati Silva metodo, ki se je takrat še imenovala Nadzor uma (Mind Control), je seminarje razdelil na dva vikenda. Prvi vikend so sestavljale vaje za samopomoč, drugi vikend pa ESP tehnike.

UltraMind ESP sistem pa je zaključena celota, ki ga je José Silva predstavil leta 1999 in se ga naučite v dveh dneh. Prvotna Silva metoda je vsebovala veliko tehnik za različne namene, ki so v UltraMind sistemu združene v nove naprednejše tehnike. Ne gre za to, da je José Silva spreminjal koncept, ampak za to, da smo se spremenili ljudje. Včasih je bil ESP tabu in skoraj nihče ni verjel vanj, zato je José ljudi privabil s preprostimi tehnikami za samopomoč. Na drugem delu seminarja, ko so se ljudje že prepričali v moč svojega uma, pa je lahko nadaljeval s »pravimi« ESP tehnikami.

Veliko oseb se vrne in ponovi seminar. Morda zato, ker so bili prvič osredotočeni na določen problem in se želijo kasneje posvetiti še čemu. Nekaterim je morda kaj »ušlo«, nekateri pa pravijo, da pridejo le po energijsko injekcijo ali zaradi motivacije. Po drugi strani lahko udeleženci s svojimi vprašanji sodelujejo pri vsebini. Poleg začrtanega programa se posvetimo željam udeležencev, zato se seminarji med seboj razlikujejo. Včasih se bolj posvetimo poslu, drugič zdravstvenim težavam, tretjič smo bolj osredotočeni na učenje ali pa medsebojne odnose.

Sprva smo izkupiček seminarjev namenili dobrodelnim dejavnostim v Slovenji. Predvsem socialno ogroženim otrokom. Že več let s podjetjem, katerega solastnik sem, pomagamo Božičku pri obdaritvi otrok, ki so zaradi socialne stiske staršev morali v rejo k tujim ljudem. Ker tudi tam razmere niso ravno rožnate, so naša darila pogosto edina, ki jih ti otroci dobijo. Poleg oblačil, šolskih potrebščin in igrač poskrbimo tudi za manjšo zabavo in »pravega Božička«. Razen socialnih delavcev nihče ne ve, kdo priskrbi darila. V zameno ne pričakujemo nobene zahvale ali reklame, ampak ostanemo anonimni. Radost v otroških očeh je za nas najlepša zahvala. Večkrat pomagamo tudi posameznikom, ali pa se pridružimo kakšni akciji za pomoč varnim hišam in materinskim domovom. V pripravi imamo že nove aktivnosti za pomoč socialno ogroženim otrokom v Sloveniji. Lansko leto se nam je s finančno pomočjo pridružilo še neko podjetje, zato upam, da bomo skupaj storili še več.

Toma Križnarja in Suleimana Jamousa sem spoznal pred dvema letoma bolj ali manj naključno v Mariboru. Skozi pogovor sem začutil težo bremena, ki ga nosita in ponudil podporo pri pomoči Darfurju. Stiska ljudi v Darfurju se me je dotaknila tako močno, da je nisem mogel odmisliti. Tudi s pomočjo tehnik Joséja Silve smo postopoma prišli na idejo mini kamer. Začutili smo, da bi to lahko bila učinkovita pomoč pri zaščiti otrok in žensk pred nasiljem. S prijatelji in udeleženci naših seminarjev smo kupili mini kamere, HD kamere, fotoaparate, prenosne računalnike, spominske kartice in prenosne trde diske, ki sva jih lani decembra s Tomom dostavila v Darfur. Razdelila sva jih ženskam v begunskih taboriščih ter lokalnim humanitarnim odborom pod okriljem Suleimana Jamousa, ki so poskrbeli, da je oprema dosegla tudi druga begunska taborišča v Darfurju. Učinek kamer je presegel vsa pričakovanja. Suleiman je za Sobotno prilogo Dela dejal: V Darfurju je okrog 20.000 pripadnikov mešane misije Združenih narodov in Afriške unije, ki pa ne počnejo ničesar koristnega za prebivalstvo Darfurja. Mednarodna skupnost s to misijo meče denar skozi okno. Ena sama takšna majhna kamera je za prebivalce naredila več dobrega kot vsi mirovniki skupaj, saj se morilci in posiljevalci bojijo, da bodo posneti.

Ustanovitev Humanitarne ustanove H.O.P.E. je posledica videnega v Darfurju. Videti in srečati vse te nedolžne ljudi, ki se borijo za vsak dan življenja, ženske, ki v nemogočih razmerah pričarajo podaljšek življenja za kopico svojih in tujih otrok, za vse otroke, ki sami, brez najbližjih živijo pod milim nebom, ter vse vojake upornike, ki se shujšani in psihično shirani borijo in umirajo za svoje najbližje, je v meni pustilo velik pečat. Videl sem, kako jim je težko preživeti dan, ob tem pa poskušam doumeti, kako je v njihovih srcih, ko dan za dnem v mislih vidijo slike tistih, ki jih žal ni več… Ne upam pa si niti ugibati, kako težko je onim, ki v svoji domovini še vedno trepetajo za življenje, ali čakajo, kdaj bo njihove otroke zgrabila roka rabljev, ki jih v Darfurju imenujejo Džanžavidi – hudiči na konjskih hrbtih?

Od takrat ne morem mirno spati. Sanjam prestrašene male oči, ki ne razumejo, zakaj se jim to dogaja. Nekateri pravijo, da je Tomo nor, ker rine z glavo skozi zid, da bi pomagal najbolj ogroženim. Obsojajo ga, ker namesto Slovencem pomaga Afričanom. Ko pa sem sam videl trpljenje nedolžnih darfurskih otrok, sem lahko razumel in začutil, zakaj. Vsak Človek, ki bi na lastne oči videl, kaj v resnici pomeni beseda genocid, bi verjetno postopal enako kot Tomo Križnar. Dokler pa ljudje le beremo ali gledamo poročila o kriznih področjih sveta, je to za nas večinoma le še ena slaba novica izmed mnogih. Po eni strani smo nenasitni krvi in nasilja ter uživamo v trpljenju drugih. V zabavo so nam brutalni filmi, ki nazorno prikazujejo trpljenje in smrt ljudi. S kokicami v rokah se množično odpravljamo naslajat v kino in uživamo v prizorih nasilja. Ko pa vidimo resnično grozo današnjega sveta, se raje obrnemo stran in se delamo, kot da ne obstaja. Kot da to ni tudi naš problem. Nihče ne pomisli, da smo lahko nekega dne mi tisti, ki bomo prosili. Da bodo morda naši otroci trpeli. Postali smo imuni ter brezbrižni do težav in problemov soljudi.

V želji, da poleg slovenskim otrokom pomagamo tudi darfurskim, smo se odločil, da za pomoč prosimo vse, ki lahko karkoli prispevajo. Upoštevali smo svoje pretekle izkušnje z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in ustanovili Humanitarno ustanovo H.O.P.E. Zasnovali smo jo tako, da omogoča transparentnost tako donatorjem kot tudi prejemnikom. Donacije so v celoti namenjene pomoči najbolj ogroženim. Nihče ne prejema plačila za svoje delo, ampak tudi ustanovitelji sami doniramo po svojih močeh. Vse donacije v skladu z varovanjem osebnih podatkov objavimo na naših internetnih straneh. Donatorji se lahko sami odločijo, katero akcijo želijo podpreti in preko interneta spremljajo potek. Ob zaključku posamezne akcije bomo objavili popolno poročilo o zbranih sredstvih, nakupu ter posneli predajo in kasnejši učinek pomoči, da bodo donatorji lahko videli, komu in na kakšen način so pomagali. Zagotavljamo jim, da bomo vsa zbrana sredstva v celoti namenili za akcijo, ki so jo podprli. Če nam to morda ne bi uspelo, jim bomo denar vrnili.

Seminar s Klemenom

Spoznajte se v živo

Najbolje je tehnike izkusiti na seminarju.